Poziv dekanu FDV, dr. Antonu Grizoldu

<font color=#FF6600 size=14> Spoštovani kolega dekan, </font>


<font style="line-height:150%">zahvaljujemo se vam za vaš odgovor na našo pobudo v zvezi z dogodki ob posvetovanju Novi izzivi svetovni varnosti 12. 11. 2009. S tem kar ste napisali, se na nekaterih mestih strinjamo, na drugih ne, toda to morda samo po sebi v tem trenutku niti ni tako zelo pomembno. Niz dogodkov, do katerih je prišlo v zadnjem času, sproža namreč nekaj resnih vprašanj o smeri, v katero gre po našem mnenju FDV kot celota, zato smo prepričani, da je treba še pred pogovori o omenjenih dogodkih razpravljati o teh bolj temeljnih vprašanjih.

V zadnjih nekaj mesecih se je na FDV zgodilo nekaj stvari, za katere podpisani menimo, da so za zaposlene kot posameznice in posameznike, pa tudi za ugled in podobo FDV kot celote, zelo problematične. Pretirana prisotnost uniformiranih predstavnikov vojske in policije na fakulteti, neonacistični ekscesi, ukinjanje edinega družabnega prostora za zaposlene in njegovo nadomeščanje z »ameriškim kotičkom« nam vsak zase, še bolj pa če jih vzamemo skupaj, kažejo, da se fakulteta iz spoštovane institucije, ki se je odlikovala po svoji družbeno-kritični naravnanosti, sprevrača v brezosebno korporacijo, ki jo zaznamuje logika menedžerskega pragmatizma in političnega konformizma. Ker nam za ugled in podobo FDV nikakor ni vseeno, vodstvo fakultete pozivamo k prednostni obravnavi spodaj izpostavljenih točk na prvi naslednji seji senata. V svojem pismu pravite, da so vaša vrata vedno odprta: to nas veseli, a hkrati menimo, da so stvari tako pomembne, da razprava v majhnih krogih preprosto ne bi bila primerna. O problemih, ki zadevajo fakulteto kot celoto in vse zaposlene, mora razpravljati temu namenjeno reprezentativno telo.

<b>1. Pretirana prisotnost uniformiranih pripadnikov oboroženih sil. </b> Že nekaj časa je opaziti trend povečevanja prisotnosti uniformiranih posameznikov na fakulteti. V nekaterih primerih se uniformiranci pojavljajo tudi za katedrom kot predavatelji, svojevrstno kulminacijo pa je ta trend doživel 12. 11., ko se je srečanja Novi izzivi svetovni varnosti, ki je bil organiziran v Veliki dvorani FDV, udeležila množica (nekaj deset) uniformiranih pripadnikov slovenske vojske. Ker verjamemo, da je načelo akademske avtonomije, ki se po vsem svetu kaže tudi v pravilu, da se uniformirani pripadniki vojske in policije, razen v izjemnih primerih, na fakultetah ne smejo pojavljati, pomembno zagotovilo naše akademske svobode in dignitete, predlagamo, da se dosledno uveljavlja tudi na FDV. V Statutu Univerze v Ljubljani je v 9. členu zapisano:

<i>Uniformirani pripadniki policije ali oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze, razen v nujnih primerih posredovanja, ko je v nevarnosti življenje in telo ali premoženje. </i>

Ker se zdi, da se to načelo na FDV uporablja preveč ohlapno, senatu fakultete predlagamo, da v Pravilnik o organizaciji in delovanju FDV zapiše bolj natančno določilo, ki bo splošni člen iz Statuta Univerze ustrezno dopolnilo. Naš predlog je naslednji:

<i>Uniformirani pripadniki policije ali oboroženih sil lahko v prostore fakultete vstopajo zgolj v nujnih primerih posredovanja, ko je v nevarnosti življenje in telo ali premoženje. Dodatne morebitne izjeme vsakič posebej potrdi senat fakultete.</i>

<b>2. Pojavi neonacizma. </b> Že pred časom je senat FDV ugotovil, da se na fakulteti redno pojavljajo neonacistični izpadi v obliki nestrpnih izjav na predavanjih, pisanja neonacističnih gesel in grafitov, nošenja neonacističnih simbolov in podobno. Senat fakultete je takrat (na seji 9. 1. 2006) sprejel sklep, da mora vodstvo fakultete razmisliti, skladno s poročilom, ki ga je na to temo pripravila posebna komisija, o možnostih realizacije kontinuitiranega delovanja proti vsem kazalcem nestrpnosti in sovražnosti do drugačnih. Podpisniki ugotavljamo, da se od tedaj ni veliko spremenilo: po fakulteti se še vedno sprehajajo obritoglavci, ki v nekaterih primerih nosijo tudi neonacistične simbole (na primer številki 28 ali 2888: gre za prikrit izraz pripadnosti rasistični organizaciji <i>Blood and Honour</i>; 28 in 2888 označujeta zaporedje črk v abecedi in torej pomenita BH oziroma BHHH, Blood and Hounour, Heil Hitler; glejte na primer <a href="http://www.28slovenia.com">http://www.28slovenia.com</a> in <a href="http://www.headhunters-domzale.com">http://www.headhunters-domzale.com</a>), po fakulteti se redno pojavljajo grafiti, napisi in nalepke z neonacistično vsebino (prilagamo nekaj novejših fotografij iz predavalnic in stranišča na FDV), v primeru študentskih demonstracij proti prisotnosti unifromiranih pripadnikov oboroženih sil na posvetu Novi izzivi svetovni varnosti pa sta demonstratorjem dva samooklicana »patriota« tudi grozila in jih fizično napadla. Na fakulteti se pojavljajo tudi študentje z znaki pripadnosti skrajnodesničarskima organizacijama <i>Tu je Slovenija</i> in <i>Hervardi</i>. Obe organizaciji sta v svoji retoriki za nekaj odtenkov bolj previdni, toda že hiter sprehod po njihovih internetnih straneh (<a href="http://www.tu-je.si/">http://www.tu-je.si/</a> in <a href="http://www.hervardi.com/">http://www.hervardi.com/</a> ) pokaže, da gre tudi v tem primeru za skupine, katerih delovanje usmerjajo vrednote ksenofibije, rasizma in šovinizma. Karantanski panter, ki se pojavlja kot skupni znak vseh omenjenih skupin, v kontekstu povedanega seveda ni nedolžen "patriotski" simbol, ampak jasen označevalec desnega radikalizma, ki še posebej na FDV nikakor ne bi smel najti svojega mesta.

Ker smo prepričani, da gre pri opisanih pojavih za serijo zelo zaskrbljujočih indicev, nas čudi odsotnost reakcije vodstva na grožnje in fizično ogrožanje ob študentskih demostracijah ob posvetu Novi izzivi svetovni varnosti, še posebej ker je vodstvo s sklepom senata zavezano veliki čuječnosti v povezavi s tem vprašanjem in ker je kolega profesor v svojem pismu dekanu tudi priložil kopijo grožnje z imenom in priimkom njenega avtorja. Ker se ne bi želeli pretirano ustavljati pri dogodku samem, marveč kritično nasloviti vztrajanje če ne celo porast neonacističnih pojavov na FDV kot celoti, na tem mestu predlagamo, da senat fakultete sprejme zavezujoč sklep o aktivni politiki preganjanja vseh oblik neonacizma na fakulteti, na temelju katerega se bo vodstvo bolj dejavno spoprijelo s pojavi neonacizma na fakulteti, hkrati pa bo povsem simbolno nedvoumno pokazal, da takšnih pojavov na fakulteti ne bomo tolerirali. Zaposlene bi veljalo tudi pozvati, naj morebitne primere izrazov nestrpnosti, fizičnega nasilja in groženj dosledno prijavljajo na Disciplinsko komisijo. Nošenja nacističnih, neonacističnih in šovinističnih simbolov po pravilniku o Disciplinski odgovornosti študentov žal ne moremo neposredno sankcionirati, kar velja tudi za izraze pripadnosti skupinam kot so <i>Tu je Slovenija</i> in <i>Hervardi</i>, toda pri elementih, ki jih je mogoče interpretirati kot »dejanja, ki imajo znake kaznivih dejanj«, je nekaj manevrskega prostora vseeno na voljo, saj med kazniva dejanja po Kazenskem zakoniku (KZ-1) šteje tudi javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, mariskatero neonacistično gesto pa bi bilo mogoče sankcionirati tudi v povezavi s 6. členom Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki prepoveduje drzno, nesramno, žaljivo in drugo podobno vedenje. Da bi vse to lahko bilo učinkovito, bi fakulteta seveda morala svoje zaposlene natančno seznaniti z možnostmi, ki jih imajo v takšnih pimerih na voljo.

<b>3. Ukinitev družabnih prostorov in njihova preureditev v »ameriški kotiček«. </b> Zaposleni na fakulteti smo bili 9. 11. obveščeni o sklepu Kolegija dekana, da se skupni družabni prostori na FDV ukinjajo. V prostorih nekdanje senatne sobe naj bi se uredila Mednarodna čitalnica oziroma t. im. »ameriški kotiček«.

Ker smo prepričani, da je za dobro delovanje vsake organizacije nujno, da se imajo zaposleni možnost družiti tudi neformalno v za to predvidenih prostorih, nam je odločitev Kolegija dekana nerazumljiva. Odločitev fakulteto spreminja v formalni agregat birokratskih celic, kjer se zaposleni lahko srečujejo zgolj na hodnikih ali okoliških lokalih in kjer so onemogočene vse tiste neformalne oblike dela in druženja, ki niso vezane na pisarne, predavalnice ali sejne sobe. Verjamemo, da velik del ustvarjalnih prebojev nastaja prav ob takšnih neformalnih in nestrukturiranih druženjih, nenazadnje pa tudi, da je povsem dobro, če si zaposleni vsaj občasno nabrejo novih moči tudi ob kakšnih povsem trivialnih pomenkovanjih. V tej povezavi se tudi ne strinjamo s pojasnitvijo, da ameriški kotiček pomeni zgolj bogatenje družabnih prostorov, saj se spreminja namembnost prostora. Če naj bo ameriški kotiček namenjen študiju literature in skupinskemu delu, zahteva mir in temu primerno ureditev prostorov, kot tak pa ni primeren za sproščeno druženje in živahne razprave. Tu bi radi opozorili, da se zdi, da vodstvo izhaja iz zelo ozkega razumevanja družabnih prostorov, ki vključuje zgolj formalna druženja: bogastvo in pomen družabnih prostorov je v nestrukturirani nepredvidljivosti njihove namembnosti, o čemer pričajo tudi dejavnosti, ki so v družabnih prostorih potekale do njihove ukinitve (foucaultjevski bralni krožek, neformalni sestanki, sestanki z gosti ipd.). V skladu s povedanim vodstvo fakultete pozivamo, da zaposlenim skupne družabne prostore vrne.

Hkrati se nam zdi nesprejemljivo, da se je iz družabnih prostorov uredil t. im. »ameriški kotiček«. Če je fakulteta dobila od ameriške ambasade donacijo za literaturo, se naj zahvali tako, kot je to običajno: s posebno izjavo, ki je lahko obešena na vidno mesto v knjižnici. Preimenovanje dela knjižnice v »ameriški kotiček« se nam v tem konstestu kaže kot nepotreben, zlasti pa pretirano goreč izkaz hvaležnosti, ki je problematičen že sam po sebi, še posebej pa odbijajo njegove ideološke konotacije, ki fakulteto po nepotrebnem poravnavajo v togo vrsto privržencev svetovne velesile, katere ugled prav gotovo ni nevprašljiv, še toliko bolj, če ga presojamo z vidika intelektualne refleksivnosti in človekovih pravic. Če je poimenovanje delov knjižnjice po nacionalnih ključih nujno, potem lahko tudi »ameriški kotiček« dobi svoje mesto na podoben način kot velja to za ostale, ne pa da je povsem nesorazmerno večji. Se je vodstvo fakultete kdaj vprašalo, kakšno simbolno sporočilo posreduje zaposlenim in študentom s takšno nesorazmerno ureditvijo razmerij med »kotički«? V idealnem smislu nacionalnih »kotičkov« v knjižnici seveda niti ne bi bilo, pri čemer bi radi opozorili, da tudi izkušnje iz drugih fakultet kažejo, da ti kotički niso nujno neproblematični: na Univerzi na Primorskem se na primer študentje že dlje časa borijo proti »ameriškemu kotičku«, ki ga financira ameriška ambasada na dvorišču Fakutlete za humanistične študije <a href="http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/06/proti-ameriskemu-koticku-na-univerzi-na.html">http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/06/proti-ameriskemu-koticku-na-univerzi-na.html</a>/ ). Se razprodaja prostorov, ugleda in simbolnega kapitala avtonomne fakultete tudi v sebi lastnih terminih sploh izplača? V tej povezavi se nam zdi še posebej problematično, da je o tako pomembni stvari, kot je ukinjanje edinega družabnega prostora na fakulteti in njegova preureditev v »ameriški kotiček«, dokončno odločil izključno Kolegij dekana. Ker gre za stvar, ki realno in simbolno zadeva vse posameznice in posameznike na fakulteti, bi bilo običajno in prav, da bi vodstvo svoj predlog posredovalo v presojanje senatu fakultete.

Hkrati bi želeli tudi opozoriti, da na fakulteti študentje nimajo zagotovljenih prav nikakršnih prostorov, kjer bi se lahko družili, pogovarjali in neformalno delovali: fakulteta jih tako prepušča izkoriščevalskim gostilničarjem v okolici zgradbe. Po našem prepričanju to ni niti prav niti v skladu s tem, kar učimo, še najmanj pa je podobno ustvarjanju dinamičnega intelektualnega vzdušja, kar bi morala biti ena od prednostnih nalog fakultete. Vodstvo fakultete v skladu s tem pozivamo, da v dialogu s študentkami in študenti, torej s svojimi najpomembnejšimi partnerji, najde rešitev, ki bo prispevala k temu, da se bodo na fakulteti bolje počutili.

Lepo vas pozdravljamo,</font>